Štrki
Objavljeno 20.09.2008 v Strici so mi povedali | Komentiranje omogočeno

 

Tako jim pravimo pri nas, v Prekmurju. Slednjemu predstavljajo celo nekakšen sinonim, zaščitni znak. Ravno zato me je danes, ko sem se peljal v službo zbodla predrznost ene izmed strank, ki se tokrat potegujejo za vstop v paralament in ki izrablja ta naš simbol v politični namen.

Kakor večini vasi v Prekmurju imajo tudi v naši štrki svoje domovanje. Kolikor mi seže spomin nazaj, je gnezdo na istem mestu, le temelji so se vmes zamenjali. Modernizacija je šla v smeri iz lesa na beton. Vas sicer ne spada med večje, a se mi zdi kljub temu privilegij, imeti jih za sosede. No skoraj, so le dober streljaj stran, ti naši črno-beli sovaščani. Kljub pregovornemu prispevku k višji rodnosti, pa si pri vseh mojih otrocih zasluge zanje  prilaščam izključno sam.

Kakor koli že, kljub vsemu štorklje nimajo pri nas stalnega bivanja. Pridejo šele nekje marca, ko se začne topliti, in predvsem nekdaj, tudi sneg taliti. Ob tem smo nemalokrat deležni boja za gnezdo, kar izgleda na hipe precej spektakularno. Včasih se celo za katerega izmed udeležencev zna končati precej slabo.

Tale posnetek je nastal nemalo zatem, ko se je par vrnil iz južnih krajev. Sam bog si vedi, za kaj je bil “ogenj v hiši”? Se je že moralo med potjo zgoditi kaj takega?!

Sicer sta se kaj kmalu pobotala ter nas čez dobra dva meseca razveselila s tremi novimi stanovalci. Kot, da bi se želela priključiti baby-boom letu.

Da se ne počutijo kot tujci znajo pokazat na več načinov, tudi s sprehodom nedaleč stran od ljudi. Sledeča fotografija je namreč nastala iz našega balkona. Zjutraj, v prelepem poletnem jutru, so si namreč privoščili sprehod po travniku, ki leži čez cesto.

Namen mojega pisanja o štrkih pa pravzaprav razkriva sledeča fotografija:

V drugi polovici avgusta štrki zapustijo svoje domovanje. Skoraj vsak dan se z otroki ter psom sprehodiva mimo. Prazno gnezdo nas opozarja, da se poletje končuje. Naš najljubši letni čas se izteka.

Otroci me sprašujejo kam so odšli. Na morje jim odvrnem. A se bojo vrnili. Ko jih bomo drugo leto zagledali bomo vedeli, da se bomo kmalu spet v kratkih rokavih in hlačah lahko zunaj igrali.

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev

Slavko pravi, 21.09.2008 ob 12:13

Vse čestitke za tale opis ,glede Štorkelj kot jim pravimo pri nas na Gorenjskem . Moram pa reči da sem pred leti , pravzaprav je bilo kar dvakrat to , da sem kolesaril po Prekmurju , prav z velikim veseljem opazoval te velike ptice . Res pa je da takrat še nisem imel digitalca , in zato imam samo spomine ne pa tudi fotografij . Je pa lepo videti da si se lotil pisanja tudi o teh živalih ki so brez dvoma zelo zanimive . Kot vemo zimo preživijo v toplih krajih , in zato odletijo tudi na stotine , tisoče kilometrov daleč proti jugu . In spomladi se zopet vrnejo v isto gnezdo ! Zanimiva je tudi ta neverjetna orintacija določenih ptic , pa hkrati tudi očitno neverjeten spomin .

Slavko pravi, 21.09.2008 ob 12:15

Aja to sem še pozabil . A bi se dalo te fotke zrihtati tako , da če klikneš nanjo , da se ti vsaj dvakrat poveča . Kajti ravno to naj bi bil smisel klikanja na fotko .
Samo ena majhna pripomba …

Adelaide94 pravi, 22.09.2008 ob 09:15

Ni problema. Gor sem jih dajal preko HP-jevega programa, pa sem kar izbral opcijo za blog. A izgleda, da sliko zelo pomanjša. Pom poskušal ročno zmanjšat resolucijo. Kolikšno pa pravzaprav priporočaš?

Slavko pravi, 22.09.2008 ob 09:58

Njah kaj pa vem recimo toliko da če klikneš na fotko , da se le ta dvojno poveča .Sej takole kot imaš sedaj je čisto vredu , samo pol je kriza ko kliknemo na fotko , pa le ta ostane še vedno iste velikosti .
Predlagam da narediš nekaj v tem slogu kot je na ( SHRANI.SI ) .

Komentiraj

Ime (obvezno)

e-poštni naslov (ne bo prikazan) (obvezno)

Spletna stran

Vaš komentar:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !


Išči

Kategorije

Povezave